Večino odpadne embalaže je mogoče predelati in iz nje izdelati nove, kakovostne izdelke in embalažo. Na tak način tako posamezniki kot podjetja delamo dobro in prispevamo k temu, da se bo naš planet dolgoročno bolj trajnostno razvijal, gospodarstvo pa bo, zaradi omejenih surovin, bolj vzdržno.

Recikliranje je osnova krožnega gospodarstva

Recikliranje embalaže je mogoče, ko pravilno prepoznamo embalažni material ter ločeno zbiramo in sortiramo odpadno embalažo. Kasneje jo prevzame podjetje, ki skrbi za ravnanje z embalažo in omogoči recikliranje najbolj razširjenih vrst materialov ter izdela nove surovine za nadaljnjo proizvodnjo. Embalaža se tako s sortiranjem, mletjem, pranjem in ekstruzijo predela in ponovno pojavi na trgu sekundarnih surovin kot vhodni material. To je osnova tako imenovanega krožnega gospodarstva.

Dejanska odpadna embalaža močno presega količino poročane embalaže

V Sloveniji nastaja letno več kot 316.000 ton odpadne embalaže, a gre le določen odstotek le-te v nadaljnjo oskrbo. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki ji morajo proizvajalci in uvozniki embalaže poročati o količini in vrsti proizvedene oziroma pridobljene embalaže, količina prijavljene embalaže odstopa od njenih dejanskih količin za petino.

Poročanje o embalaži in vključitev v skupno embalažno shemo za vse

Če proizvajate ali uvažate izdelke, pakirane v embalažo, ste obvezani v skladu z Uredbo o embalaži in odpadni embalaži, ki jo dajete na trg oziroma jo uporabljate pri svojem poslovanju, z družbo za ravnanje z odpadno embalažo skleniti pogodbo ter tako poskrbeti za prenos obveznosti iz naslova razširjene proizvajalčeve odgovornosti za odpadno embalažo ter jim redno poročati količine embalaže, dane na trg. ). Pred kratkim, natančneje, 9. aprila 2021 je bila objavljena nova uredba, ki bo v veljavo stopila 24. aprila 2021 in bo obveznost pristopa k skupni shemi naložila vsem podjetjem, ki dajejo embalažo na trg, torej tudi tistim z manj kot 15 tonami embalaže letno. 

Nova zakonodaja obveznosti pridobiteljev, uvoznikov in proizvajalcev embalaže namreč zaostruje. Z novo uredbo morate vsi proizvajalci in pridobitelji embalaže za vse svoje izdelke dokazati pot njihove embalaže, ko ta enkrat postane odpadek v gospodinjstvih ali podjetjih, ter zagotoviti njihovo zbiranje, sortiranje in predelavo.

Skrbimo za prevzem vaših obveznosti in potrjujemo reciklabilnost vaše embalaže 

Ta izziv je morda na prvi pogled nerešljiv, a naj vas ne skrbi, saj vam ponujamo enostavno rešitev. V družbi Interseroh d. o. o., ki je del skupine Alba, prevzamemo vaše obveznosti in skrb za ravnanje z vašo embalažo. Naša ekipa izkušenih svetovalcev vam bo pomagala pri vseh izzivih vključitve v sistem za ravnanje z odpadno embalažo ter ureditvi vaših zakonskih obveznosti.

Poleg tega lahko vsa podjetja, ki za svojega partnerja za odgovorno ravnanje z embalažo izberete družbo Interseroh, pridobite možnost preverjanja reciklabilnosti embalaže enega svojega izdelka in pridobitve znaka »Check for Recycling« zanj, kar vas bo uvrstilo med podjetja, ki s svojo embalažo potrjeno upravljajo trajnostno. Pridružite se skupini naših uglednih strank z vključitvijo v našo skupno shemo. Skupaj delamo dobro!

Embalaža je nepogrešljiv del skoraj vsakega izdelka. O tem smo že pisali v prejšnjem zapisu, v tem pa vam želimo na praktičnih primerih predstaviti vrste embalaže in embalažnih materialov. Marsikdo izmed nas ob besedi embalaža najprej pomisli le na primarno embalažo, v katero je izdelek zapakiran na prodajni polici, pozabljamo pa na embalažo, ki je bila pomembna na poti izdelka od proizvajalca do kupca.

Primarna, sekundarna in terciarna embalaža

Da si boste lažje predstavljali, na kaj vse se pojem embalaže nanaša, v nadaljevanju predstavljamo praktične primere embalaže. Poznamo tri vrste embalaže oziroma embalažnih elementov:

1. Primarna ali prodajna embalaža ščiti oziroma obdaja osnovno enoto izdelka. Sem spadajo na primer kozarci, vrečke, konzerve, steklenice, plastenke, škatle, sklede, tube, posode ali druga podobna embalaža s sestavnimi deli. Namenjena je potrošniku na mestu nakupa, izdelek pa varuje pred zunanjimi vplivi oziroma ima pomembno funkcijo ob nakupu izdelka.
2. Sekundarna ali skupinska embalaža* so folije, škatle in podobni ovoji ali druga embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večje število osnovnih prodajnih enot isto- ali raznovrstnega blaga. Pri tem ni pomembno, ali je bila embalaža skupaj z blagom prodana končnemu uporabniku oz. potrošniku ali je odstranjena na mestu nakupa in ima samo logistično vrednost.
3. Terciarna ali transportna embalaža** so sodi, zaboji, ročke, vreče, palete, škatle ali druga embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večjo količino osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži ter olajša ravnanje in prevoz blaga ter varuje blago pred poškodbami na distribucijski poti izdelka.

Pozor, embalaža so tudi nosilne (trgovinske) vrečke, torbe, škatle, papirnate vrečke, kartoni za pice, ovojni papir ipd., ki se običajno polnijo na prodajnem mestu.

Vrste embalažnih materialov

Embalaža je lahko izdelana iz različnih materialov, ki so po sestavi podobni, po obliki in namembnosti pa se razlikujejo. Pri pakiranju enega izdelka se tako med sabo povezujejo različni materiali, ki so namenjeni bodisi primarni bodisi sekundarni in terciarni embalaži.

Materiale delimo v naslednje skupine:

• papir in karton (kot so papirnate vrečke, kartonski ovitki, zavijalni papir, škatle, podloge za pecivo, krožniki, kozarci, etikete, nalepke);
• plastika, razen PVC-ja (v obliki plastenk, skled, tub, kanglic, škatlic za sladice, ovitkov, plastičnih gajbic oziroma zabojnikov, cvetličnih loncev, namenjenih transportu, obešalnikov za obleke, ki se prodajajo naprej, plastičnih kapsul za napitke);
• PVC (ovojna folija, vrečke, PVC-ovitki);
• les (transportne palete, lesene gajbice);
• železo in jeklo (v obliki žebljev, jeklenk za polnjenje plinov, pokrovčkov in drugih podpornih materialov, kot so sponke, mlinčki ipd.);
• aluminij (predvsem v obliki pločevink, aluminijaste folije, aluminijastih kapsul za napitke);
• steklo (steklenice in stekleni kozarci);
• kompoziti (ločeno po vrsti materiala, glede na maso, ki prevladuje v kompozitu);
• drugo (keramika, tekstil v obliki trakov in nosljivih torb ipd.).

Embalažo z ločevanjem vračamo v krožno gospodarstvo

Embalažo iz istovrstnih materialov se obdeluje in predeluje na posebne načine ter potem v obliki surovin za nadaljnjo uporabo vrača v krožno gospodarstvo. Zato je ključno, da se tako podjetja kot kupci zavedamo pomena ločevanja embalaže in pravilnega razporejanja med odpadke glede na vrsto embalažnega materiala. Samo tako se zagotavlja racionalno in vzdržno izrabo virov, ki so z vidika naših potreb omejeni.

Ekipa Interzerovih izkušenih svetovalcev podjetjem pomaga pri vseh izzivih vključitve v sistem za ravnanje z odpadno embalažo ter ureditvi zakonskih obveznosti (link na spletno stran), ki jim bodo z novo uredbo zavezani vsi embalažerji. Skupaj delamo dobro!

Embalaža je sestavni del skoraj vsakega izdelka in ima več funkcij: ščiti izdelek, sporoča informacije o njem, izpostavlja blagovno znamko in kupca vabi k nakupu, lahko ima tudi dodatno uporabno vrednost in omogoča nadaljnjo rabo. S povečanjem potrošnje in naraščanjem števila svetovnega prebivalstva se količina odpadne embalaže, ki jo posameznik, gospodinjstvo in podjetja proizvedejo, povečuje, ob tem pa postaja vse bolj pomembno vprašanje o optimiziranju uporabe surovin za embalažo, recikliranju in ponovni uporabi odpadne embalaže. Le to namreč omogoča racionalno izrabo virov in trajnejše poslovanje, kar z zakonodajo spodbujajo tudi Evropska unija in države članice.

Kaj pravzaprav je embalaža?

Embalaža je vsak material oziroma vsak izdelek, ki obdaja nek predmet z glavnim namenom, da ga zaščiti, ima pa tudi estetsko in informacijsko funkcijo. Opredelitev pa še zdaleč ni tako preprosta.

Embalaža so tudi izdelki, za katere velja, da bo z nadaljnjim postopkom obdelave iz njih izdelana embalaža, ki bo uporabljena za namene embaliranja, na primer za hranjenje ali varovanje, rokovanje z izdelkom, njegovo dostavo ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.

Embalaža so tudi dodatni deli embalaže, vsi nevračljivi predmeti in pomožna sredstva za embaliranje (na primer etikete, pokrovčki, lepilni in darilni trakovi, vrvi, žeblji, bucike, polnila ipd.), ki služijo za ovijanje ali povezovanje blaga, zlasti za pakiranje, nepredušno zapiranje, pripravo za odpremo in označevanje blaga.

Praktičen primer embalažnih elementov

Za boljšo predstavo in razumevanje pojma embalaže vam ponujamo opis konkretnega primera embalažnih elementov za vodo v plastenki. Kot potrošnik praviloma na prodajni polici vidimo le plastenko, ki jo kupimo in odnesemo domov. Da ta dotični izdelek pride varno in optimalno do prodajnega mesta, pa je dodatno zapakiran v plastičen ovoj. Več zavojev vode je nato naloženih na paleto, ovito s transportno folijo in povezano s povezovalnim trakom.

Če povzamemo, je embalaža pomemben element vsakega izdelka na poti od proizvajalca, trgovca do potrošnika, ki zagotovi, da potrošnik dobi želen izdelek z vsemi informacijami o izdelku in v primerni obliki za uporabo. Več o vrstah embalaže in materialih pa pripravljamo v naslednjem zapisu. Ostanimo v stiku za dobre odločitve.