Zavezanec za ravnanje z odpadno embalažo je pravna oseba (trgovec, proizvajalec, distributer, …), registrirana na območju RS, ki daje prvič embalirano blago ali embalažo (embalažo, namenjeno za polnjenje na prodajnem mestu) na trg RS. S sprejetjem nove uredbe so zavezanci postala tudi vsa podjetja, ki letno na trg pošljejo manj kot 15t embalaže.

V trenutku, ko je embalaža izpraznjena oz. odstranjena iz blaga, nastane odpadna embalaža, za katero je dolžan poskrbeti tisti, ki je embalažo skupaj z embaliranim blagom prvič vnesel oz. dal v promet na slovenskem trgu (zavezanec). Za nastalo odpadno embalažo zavezanec (pravna oseba oz. podjetnik posameznik) poskrbi z vključitvijo v Interzeroov sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Za embalažo, prvič dano na trg Republike Slovenije, se šteje naslednja embalaža:

Embalirano blago, ki je pripeljano v Slovenijo in prodano naprej slovenskemu kupcu;
Embalirano blago, ki je pripeljano v Slovenijo ter razpakirano v vašem podjetju (to, kar nastane v kontejnerjih in ni od slovenskega dobavitelja – seštevek evidenčnih listov);
Embalaža, ki je kupljena v Sloveniji z namenom embaliranja (kupljena kot izdelek in jo vi spremenite v embalažo).

Embalaža so vsi izdelki, namenjeni temu, da obdajajo blago in ga držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.

• papir in karton

• plastika, razen PVC
• PVC
• les
• železo in jeklo
• aluminij
• steklo
• kompoziti (ločeno po vrsti materiala, ki glede na maso prevladuje v kompozitu) in
• drugo (ločeno po vrsti embalažnega materiala, npr. keramika, tekstil ali material biološkega izvora)

Povzročitelj embalaže mora za vsako koledarsko leto posebej voditi evidenco o embalaži, dani na trg v RS. Evidenca vsebuje podatke o masi embalaže, dane na trg v RS, ločeno po embalažnih materialih.

Zavezanec količino embalaže, ki je bila skupaj z izdelki dana na trg, po posameznih frakcijah, štirikrat letno poroča Interzerou. Interzero je v ta namen vzpostavil aplikacijo za poročanje, ki jo najdete na naslovu: https://spletno-porocanje.interzero.si/

Količino embalaže, dane na trg RS, zavezanec poroča po kvartalih in sicer do 15. v mesecu, ki sledi zaključenemu kvartalu.

Poročilo je potrebno oddati le še za prvo polletje 2021 in sicer do 31.marca 2022.

Primer: Prejmemo blago iz tujine na paleti. Drugo blago na isti paleti pošljemo v tujino

O embalaži, ki ne bo končala na trgu RS, se ne poroča. O paleti, ki jo pošljete naprej v tujino, v Sloveniji ni treba poročati.

Informacijo o vrsti in teži embalaže morate pridobiti od proizvajalca oz. dobavitelja. Kot zavezanec ste dolžni imeti evidenco o vrsti in teži embalaže, ki jo kot prvi daste na trg.

Smo uvoznik surovine, katere del prodamo na slovenskem trgu, del pa izvozimo.

O embalaži blaga, ki ga uvozite in prodate na slovenskem trgu, poroča vaše podjetje. O embalaži blaga, prodanega v tujino, se v Sloveniji ne poroča.

Od slovenskega proizvajalca kupujem plastične lončke, v katere pakiramo kreme.

Plastični lončki so za vašega dobavitelja izdelek. V tem primeru je vaše podjetje embaler, ker bo v lončke zapakiralo svoje izdelke in jih kot embalažo dalo prvo na slovenski trg. O lončkih torej poroča samo vaše podjetje.

Za vse uvoze velja enako, ne glede na to, ali gre za uvoz iz članic EU ali tretjih držav. Za embalažo uvoženih izdelkov je treba voditi evidenco in o njej glede na količino in vrsto poročati na DROE, FURS ali ARSO.

Smo proizvajalci kozmetike, ki polnimo kozmetiko za slovenska podjetja, ki jim dobavimo embalažo slovenskega proizvajalca embalaže.

V tem primeru je dolžno poročati podjetje, ki je imetnik blagovne znamke – če oseba embalira ali pakira blago z blagovno znamko druge osebe ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka blagovne znamke druge osebe, se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke.

Za embalažo blaga, uvoženega iz tujine, je odgovoren vaš slovenski dobavitelj, kar dokazuje z izjavo o vključenosti v skupno shemo na računu ali dobavnici.

Tako je, raztegljivo folijo boste uporabili kot embalažo in jo prvi dali na trg RS.

Embalaža je za vašega proizvajalca embalaže izdelek. Kot embalažo jo boste prvi uporabili v vašem podjetju in jo kot tako poslali na slovenski trg, zato je o njej dolžno poročati vaše podjetje.

O embalaži poroča prva pravna oseba, ki je blago v embalaži uvozila in prodala slovenski pravni osebi.

Podjetje mora dejavnost prijaviti na FURS in poravnati okoljsko dajatev za nazaj (t. i. samoprijava). Vključiti se mora tudi v sistem ravnanja z odpadno embalažo pri izbrani DROE.

Skoraj ves promet oz. prodajo opravimo v tujino (Avstrija, Nemčija), nobene embalaže pa ne kupimo, delujemo kot trgovina/storitve.

Evidenco o embalaži, dani na trg, si morate voditi za prodane izdelke na slovenskem trgu, kljub temu da je teža njihove embalaže zelo nizka. Te količine nato poročate na ARSO.

Za vso ostalo embalažo, ki je prodana v tujino, morate poskrbeti skladno z zakonodajo v posamezni državi.

Če letna količina embalaže, ki jo pošljete na slovenski trg, ne presega meje 15 ton, boste morali pogodbo z DROE skleniti ob sprejetju nove zakonodaje, razen če npr. vključitev v shemo zahteva vaš kupec/dobavitelj. Pavšal je predviden za podjetja z letno količino embalaže pod eno tono, podjetja z večjo količino bodo plačevala glede na količino in vrsto embalaže, dane na slovenski trg.

Pri konkurenčnem podjetju smo prijavljeni in plačujemo dajatve za odpadno embalažo. Smo v razponu 1–14 ton.

Če so vaše letne količine embalaže pod 15 ton, vam o njih po trenutni zakonodaji ni treba poročati DROE, razen če to od vas zahteva kupec/dobavitelj. Poročanje na DROE bo obvezno šele s sprejetjem nove zakonodaje. Poročanje o embalaži, dani na trg, na ARSO pa je obvezno že od leta 2018.

Tako je, ob sprejetju nove uredbe se boste morali obvezno vključiti v sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Vsako podjetje se samo odloči, na kakšen način bo vodilo evidence in kako bo poročalo. Pomembno je, da vedno uporabite enak sistem. Običajno se o embalaži izdelka poroča, ko je ta prodan.

O embalaži za potrebe lastne dejavnosti se poroča, kadar jo sami uvozite. Če toner kupite od slovenskega dobavitelja (uvoznika), je o embalaži izdelka dolžan poročati on.

Če so to palete EURO, o njih poročate samo prvič, ko so dane na trg. Če jih podjetje vodi v nadzorovanem kroženju, se štejejo za vračljivo embalažo in o njih ne poročate ob vsaki dobavi.

S sprejetjem nove zakonodaje boste morali ločeno poročati o železu in jeklu ter aluminiju.

2. odstavek 16. člena Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo (Ur. l. 35/2017) pravi, da se odpadna embalaža ne razvršča med odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek, če je notranjost odpadne embalaže nevarnega blaga postrgana z lopatico ali s čopičem in izpraznjena tako, da iz nje ne kaplja, in če iz odpadne embalaže s potisnim plinom ne izhaja več potisni plin ali se v tej embalaži ne pretakajo ostanki nevarnega blaga. Ali je podjetje, ki je pridobitelj embaliranega blaga z oznakami nevarno in se vsebina tega blaga popolnoma porabi v procesih proizvodnje in torej po 16. členu Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo prazna embalaža ne sodi med nevarne odpadke, dolžno skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadki? Letna količina embalaže, ki jo podjetje da na trg, je pod eno tono.
Z novo uredbo bo treba poročati o vsej embalaži, dani na trg RS, ne glede na to, ali gre za nevarno ali nenevarno embalažo.

Vsako podjetje se samo odloči, na kakšen način bo vodilo evidence. Pomembno je le, da se ves čas držite enakega sistema. Predlagamo, da o paleti poročate takoj, ko jo »odprete«.

V letu 2020 smo lokalnemu komunalnemu podjetju oddali 50 litrov nevarnih odpadkov, v našem primeru je to ostanek barv in lakov,
kar smo komunali plačali. Kdo poroča o teh 50 litrih odpadkov? Na komunali so nam ob prevzemu dali samo prejemnico s količino.
Vse odpadke, nastale v vašem podjetju, je treba oddati ustreznemu prevzemniku, kamor javna komunalna podjetja običajno ne spadajo. Za oddan odpadek od prevzemnika dobite evidenčni list. Če imate v enem letu pet kilogramov nevarnih odpadkov, nad 10 ton nenevarnih odpadkov in 10 ali več zaposlenih v podjetju, morate na ARSO oddati poročilo o nastalih odpadkih. Če barve in lake sami pridobivate iz EU ali uvažate, se morate vključiti v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter poročati na DROE in FURS.
V našem podjetju večino embalaže, kot so karton, papir, palete in plastika, ki jih dobimo pri dobavi blaga iz tujine, uporabimo naprej za pošiljanje.

Če boste izdelke v tej embalaži prodali na slovenskem trgu, morate zanjo voditi evidenco in o njej poročati.

Ali smo kot dom starejših občanov, katerega odpadno embalažo prevzema komunalno podjetje, o količinah nastalih odpadkov dolžni poročati

Če boste izdelke v tej embalaži prodali na slovenskem trgu, morate zanjo voditi evidenco in o njej poročati.

Poročilo o nastalih odpadkih oddajate, če imate letno količino nekomunalnih odpadkov nad 10 ton, od tega vsaj pet kilogramov nevarnih odpadkov, in zaposlujete 10 ali več oseb. Vključitev v shemo in oddajanje poročil o embalaži, dani na trg RS, sta potrebna le, če pridobite izdelke v embalaži iz tujine.

Smo podjetje v trgovskem središču z več podjetji in imamo skupne smetnjake, svojih smetnjakov za zbiranje odpadne embalaže ni mogoče imeti.

Vaši dolžnosti sta vodenje evidence in poročanje o embalaži izdelkov, ki jih kot prvi prodate na slovenskem trgu. Pri ravnanju z odpadno embalažo v sklopu trgovskega središča pa odpadno embalažo prepuščate, to pomeni, da evidenčne liste in ostale dokumente o odpadkih prejme trgovsko središče, ki to embalažo oddaja prevzemniku. Dogovor glede odpadkov imate zagotovo vključen tudi v najemni pogodbi.

Embalaža iz stiroporja spada med plastično embalažo.

Kontejnerji IBC predstavljajo embalažo surovine, ki jo uporabljate, zato je o njih treba poročati in zanje plačevati embalažnino.

Če kovinsko embalažo prodate naprej kot izdelek, o njej ni treba poročati. O njej poročate, če jo uporabite kot embalažo za svoje izdelke. O paletah in foliji, v katero so kovinske škatle zapakirane, poročate.

Eterična olja dobimo pakirana v stekleno/aluminijasto/plastično embalažo. V podjetju prepakiramo to v manjše stekleničke.

Eterična olja imajo po naši zakonodaji na embalaži simbole (piktograme) za nevarnost.

Šteje se, da odpadna embalaža ne vsebuje ostankov nevarnega blaga oziroma ni onesnažena z njim, če:
je notranjost odpadne embalaže viskoznega nevarnega blaga postrgana z lopatico ali s čopičem tako, da preostala količina tega blaga ni več uporabljiva,
je odpadna embalaža tekočega nevarnega blaga izpraznjena tako, da iz nje ne kaplja,
je odpadna embalaža trdnega nevarnega blaga izpraznjena tako, da se iz nje ne morejo več iztresti ostanki tega blaga, ali
iz odpadne embalaže s potisnim plinom ne izhaja več potisni plin ali se v tej embalaži ne pretakajo ostanki nevarnega blaga.

Raztegljiva folija je običajno iz LDPE-ja, zato se vam v tem primeru še ni treba vključiti in poročati na FURS.

Če dajete lesene palete na trg kot transportno embalažo (in ne kot izdelek), zanje vodite evidenco in o njih poročate ustreznemu organu. Poročate le o paletah, ki jih dajete na slovenski trg in po tem, ko niso več v sistemu kroženja v vašem podjetju oz. jih ne vračate dobavitelju.